FEBRUAR 2023: PRETOČNOST IN GLOBINA

Nikoli ne stopimo v isto reko, pravimo, a kako to zavedanje vključiti v naš osebni pristop in delovanje organizacij? Tokrat naš mesečni razmislek snujemo med širino in globino, preizpraševanjem in razumevanjem, ki nam dopuščata boljše uspevanje v nenehno pretočnem in kompleksnem svetu.

Ali lahko v naših organizacijah ustvarimo prostor za poglobljeno razumevanje in načrtovanje, ki mu sledi? Smo pripravljeni v naše sisteme in procese vliti kanček pretočnosti, ki naj jih preoblikuje, upoštevajoč vzorce in mentalne modele v temeljih skritega dela ledene gore? Da lahko prav nagovorimo generacijski razkorak, moramo razumeti, zakaj je do njega prišlo in kako se še naprej razvija. Da lahko vlagamo v trajnostni razvoj, moramo razumeti kompleksno vlogo narave in drugih deležnikov v naših projektih ter biti pripravljeni sprejeti, da se tudi trajnost kot koncept vseskozi spreminja.

Ali bi torej morali v naših podjetjih in organizacijah bolj investirati v razvoj prostora in veščin, ki na prvi pogled ne služijo učinkovitosti, a na dolgi rok odprejo prej nepredstavljive priložnosti ter omogočijo resnično rast in premik naprej, morda celo preko mej mogočega?

skupinska fotografija udeležencev Map the System iz Oxforda

V naši praksi pogosto preizkušamo motiv raziskovanja, ki nas vodi v odkrivanju novih vsebin, konceptov in veščin. Raziskovanje nas je lani skupaj z Academio Maribor in zavarovalnico Vzajemno vodilo v projekt Map the System, ki je bil namenjen krepitvi kompetence sistemskega razmišljanja in je temeljil na grajenju novih kompetenc skozi sodelovanje. Ko dogodke in odnose okoli nas vidimo iz sveže, drugačne in širše perspektive ter jih na novo povežemo, lahko pridemo do boljših rešitev in priložnosti. Razvoj veščine sistemskega razmišljanja in načrtovanja nam zato lahko pomaga pri boljšem razumevanju in obvladovanju naših izzivov ter njihove vloge v širši sliki. Z njim namreč zapustimo površje, kjer so na voljo le hitri odgovori in rešitve nanje, ter odkrivamo njihove korenine. Razumeti temeljne mentalne modele, ki delujejo v ozadju, vplivajo na nas in nas definirajo, šele omogoči, da ne obstanemo v začaranem krogu in naredimo resnično spremembo.

Ko opazujemo spremembe v družbi in kulturi, lokalnem in globalnem okolju ter spreminjajoče se trende, sami ne moremo ostati statični in čakati, da se stvari vrnejo nazaj v stare vzorce. To se zares nikoli ne bo zgodilo, vsaj zagotovo ne v celoti. Zaradi spremenjenega dojemanja vloge gospodarskih subjektov in vrednot novih generacij se spreminja vloga kazalnikov, ki niso nujno le finančni, temveč vse bolj vključujejo trajnost in organizacijsko kulturo, o čemer smo pisali v prejšnjem uvodniku. Že dolgo prav tako opažamo razlike med generacijami, ki se z vsako, ki vstopi na trg dela, vsakič znova poglobijo. Koncepti varnosti in fleksibilnosti med mladimi, njihove vrednote in motivacije so drugačne, iskanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter dojemanje hierarhije pri njih ne deluje več enako. Vse to spreminja zavzetost zaposlenih na delovnem mestu in proces zaposlovanja, posledično pa sam trg dela.

Kako torej danes razumeti trajnost, organizacijsko kulturo, hierarhije, prenos znanja, … ? In kako naše procese in sisteme narediti bolj pretočne?

Je odgovor v preizpraševanju, preokvirjanju in ponovnem osmišljanju, kot smo razmišljali z udeleženci BB eksperimenta? Ali lahko preoblikovanje ter dajanje novega pomena procese in sisteme naredi močnejše, hitreje prilagodljive in bolj učinkovite?

Da sploh lahko začnemo s takšnim spreminjanjem, pa moramo biti pripravljeni na raziskovanje, resnično razmišljanje, rahljanje prepričanj, predvsem pa poglobljeno razumevanje. Potrebujemo orodja in kompetence, da se spustimo pod površino vzorcev, struktur, sprememb in izzivov, predvsem pa nove motive, s katerimi ta orodja in kompetence uporabljamo.

Preglejte februarske BB novičke tukaj.

Previous
Previous

MAREC 2023: OSMIŠLJANJE SPREMEMB

Next
Next

JANUAR 2023: KPI, SMISEL IN DOMIŠLJIJA