Svetovalec je kot gverilec, ki doseže spremembe hitro in učinkovito - Petra Marcon; Finance 9.12.11
Svetovalec pride v podjetje s konkretnim ciljem, ga doseže in odide; po njegovem odhodu morajo biti stvari drugačne!
Dobri svetovalci so znamenje, da ima podjetje sposobno upravo, ki se ne boji zrcala od zunaj, pravijo poslovni svetovalci. Pri nas takšno mnenje (še) ni uveljavljeno, saj je pri direktorjih oziroma upravah pogosto slišati nasprotno mnenje: »Če najamem svetovalce, bodo lastniki menili, da nisem sposoben sam reševati težav.« To odločno ne drži, trdijo svetovalci.
»Svetovalec mora priti v podjetje s točno določenim in merljivim ciljem. Samo v tem primeru je lahko sodelovanje uspešno in naročnik zadovoljen,« poudarja Andrej Božič, član uprave Steklarne Hrastnik , ki hkrati v podjetju BB Svetovanje deluje kot svetovalec pri drugih projektih in tako dobro pozna obe strani - naročniško in svetovalno. Svetovalec je kot gverilec, pravi Božič, pride s ciljem, ga doseže in odide, po njegovem odhodu pa morajo biti stvari drugačne! Ob tem Božič poudarja, da najemanje svetovalca nikakor ni znamenje šibkosti vodstva podjetja, temveč ravno nasprotno. Je znamenje, da vedo, katera znanja v podjetju potrebujejo. »Koliko vlagajo v zaposlene, kakšne treninge izvajajo v podjetju ter katere svetovalce uporabljajo, je vedno tudi del preverjanja pri skrbnem pregledu pred nakupom podjetja,« pravi Božič.
Pristop k malim podjetjem nekoliko drugačen
Ob tem je v grobem treba ločiti dve vrsti svetovanja, za mala (counseling) in za velika podjetja (consulting), opozarja Aleš Zevnik, družbenik podjetje Data , kjer se med drugim ukvarjajo s svetovanjem ob ustanovitvi in zagonu podjetij. »Osnovna značilnost svetovanja malim in srednjim podjetjem je v nasprotju s svetovanjem velikim podjetjem prav v tem, da svetovalec vodi podjetnika do rešitve problema tako, da dobi podjetnik občutek, da ga je rešil sam,« pravi Zevnik. S tem dosežejo, da bo enake in podobne težave v prihodnje reševal sam. »Mali podjetnik se mora osamosvojiti in naučiti sprejemati rešitve in odločitve sam, sicer se bo večno vračal k svetovalcu. Z vidika svetovalca je to sicer dobrodošlo, a neetično, z vidika podjetnika pa neučinkovito,« pravi Aleš Zevnik.
»Uprava naj ima vedno za cilj, da za nujno potrebna znanja razvije svojo lastno kompetenco, za občasno potrebna pa naj najame svetovalce,« svetuje Andrej Božič, član uprave Steklarne Hrastnik in svetovalec v podjetju BB Svetovanje.
Svetovalci odpravljajo napačne predstave
Kako lahko konkretno pomaga poslovni svetovalec, če je podjetje v neki prelomni fazi, ki pomeni preobrat v poslovni strategiji, bodisi zaradi težav bodisi zaradi širitve na nove trge ali novo dejavnost? »Ob prelomnih trenutkih, ko je podjetje na poslovnem razpotju, je ena glavnih prednosti svetovalca, da v podjetje prinese pogled od zunaj, podpira proces preverjanja strategije, odstranjuje dogme, napačna prepričanja, ne prinese pa nujno novih specifičnih panožnih znanj,« pojasnjuje Božič morebitni svetovalčev prispevek. V nekem podjetju so tako denimo lahko prepričani, da sta njihovi pomembni konkurenčni prednosti kakovost in prožnost pri zadovoljevanju potreb kupcev. »Po preverjanju, ko pride v podjetje svetovalec, pa se morda izkaže, da je konkurenca že boljša na področju kakovosti, tako imenovana fleksibilnost pa podjetje stane toliko, da je večina izdelkov v izgubi,« na primeru pojasnjuje predsednik uprave Steklarne Hrastnik. Vloga svetovalca je tudi ob poslovnih prelomnicah - bodisi težavah bodisi širitvi dejavnosti - za mala in srednja podjetja nekoliko drugačna. »Ko se s podjetniki pogovorimo in posvetujemo, se večinoma izkaže, da podjetnik ve, da je nekaj narobe, a ne ve, kaj konkretno je narobe, zato težave ne more rešiti,« pravi Aleš Zevnik. Zato je že sama prepoznava problema praviloma dovolj, da se podjetnik rešitve domisli sam. »Če pa kljub temu ni sposoben rešiti težav, mu sami ponudimo pomoč v okviru našega podjetja ali priskrbimo zunanjega specialista,« opisuje Zevnik.
»Mali podjetnik se mora osamosvojiti in naučiti sprejemati rešitve, sicer se bo večno vračal k svetovalcu,« pravi Aleš Zevnik, družbenik podjetja Data.
Znanja so v podjetju, treba jih je le izbrskati
Andrej Božič poudarja, da so znanja večinoma že v podjetju, treba jih je le izbrskati in obdelati. Po preverjanju ali postavitvi strategije lahko svetovalec podpira proces določanja korakov in konkretnih nosilcev za izpolnitev strategije ter na začetku pomaga pri vzpostavljanju teh procesov. »Za vse to so potrebni strokovnjaki z različnimi znanji in orodji, tudi mentorji ali trenerji oziroma tako imenovani coachi,« pravi Božič. Pri nas predvsem velika podjetja pogosto najamejo strokovnjake za izdelavo nove strategije, ki pa nato nikoli ne zaživi, ker ni podpore pri izvajanju, pravijo svetovalci. Kako se temu izogniti? Dobro je uporabiti tim strokovnjakov za vsaj šestmesečno obdobje, svetuje Božič, ko so tudi rezultati lahko že vidni. Ob tem naj ima uprava vedno za cilj, da za nujno potrebna znanja razvije lastno kompetenco, za občasno potrebna pa naj najame svetovalce. »Svetovanje v taki obliki ni strošek, temveč naložba,« pravi Božič. In česa svetovalec ne sme? »Svetovalec naj nikoli ne sprejema odločitev, jih ne sme in za to nima pooblastil,« pravi Božič. Odgovarja naročniku in pripravlja podloge oziroma variantne scenarije za odločanje, samih odločitev pa ne sprejema.
Kako do novih kupcev in novih trgov
Šele ko vemo, kaj so naše prednosti na trgu, zakaj kupci kupujejo od nas, kje so grožnje in priložnosti, se lahko sistematično lotiš pridobivanja novih kupcev in trgov oziroma širitve poslovanja, pravi Božič. Na tem mestu so nepogrešljive panožne informacije o dobrih kadrih, denimo kje je kdo, ki je nezadovoljen in dela za konkurenco, ali je prehitro upokojen, pa se je še željan dokazati. »Na projektu, ki sem ga zastavil v Steklarni Hrastnik, smo ravnali po takšnem vrstnem redu, veliko pa smo tudi vložili v kadre in delavnice za strategije in pridobili mrežo pogodbenih svetovalcev, panožnih specialistov, ki nam pomagajo pri dvigu produktivnosti in pridobivanju novih kupcev,« pojasnjuje Božič. Vse to podpirajo s treningi kompetenc, komuniciranja, podpirajo osebno rast zaposlenih s pomočjo trenerjev, zasnovali pa so tudi kompetenčni center, kjer pridobivajo manjkajoča znanja.
Trendi: Vse več zanimanja za trenerstvo
Katera so področja poslovnega svetovanja, ki so še posebej aktualna v zadnjem času? »Najhitreje rastoči del je trenerstvo, pri katerem je izkušen vodja mentor mlajšemu in mu prenaša znanja in kontakte oziroma osebne stike. Mentorstvo pa je pomembno tudi za vodje, ki dobivajo nove odgovornosti ali se znajdejo v novih življenjskih situacijah, kot so poroka, razveza ali bolezen, in potrebujejo trenerja, da razvijejo prave vzorce ravnanja oziroma odzivanja ter da po potrebi spremenijo uveljavljene, neustrezne vzorce,« pravi Božič. Dobra podjetja, večinoma tista v tuji lasti, tudi v Sloveniji namenjajo del sredstev za osebni razvoj ključnih sodelavcev. »Posebno mlajši vodje do 30 let z navdušenjem izkoristijo te priložnosti, če jih podjetje ponudi,« opaža Božič. Tako sodelovanje pa ni koristno le za delo, ampak tudi za zasebno življenje, še pravi, dobra podjetja pa se zavedajo, da le ljudje s celostnimi osebnosti, ki so zadovoljni doma in v službi, lahko dobro izpolnijo delovne naloge.
Aktualno: Svetovanja, ki jih spodbuja kriza
Svetovanja, ki so aktualna v zadnjem času, so posledica slabih gospodarskih razmer v državi, pravi Aleš Zevnik, družbenik podjetje Data. »Izrazita je plačilna nesposobnost oziroma upočasnjen denarni tok. Podjetniki se zato preusmerjajo v nove dejavnosti, če pa je stanje v njihovi dejavnosti zadovoljivo, imajo težave z neplačili,« pravi Zevnik. Zato med malimi in srednjimi podjetji zaznavajo največ potreb po svetovanju s področja finančne discipline, izterjav, denarnega toka, davčnega optimiziranja ter optimizacije stroškov. »Na drugi strani zaznavamo tudi težave z zmanjševanjem obsega poslovanja in s tem povezano prezaposlenostjo. Zato je veliko vprašanj povezanih s kadrovskim področjem, predvsem odpuščanjem odvečnih zaposlenih,« pojasnjuje Zevnik.
»V BB Svetovanju opažamo vse večjo potrebo po poenostavljanju postopkov v podjetjih in spodbujanju kreativnosti, pa tudi dvigovanju ravni zadovoljstva pri delu in s tem učinkovitosti pri delu. Klasičnih izobraževanj tako rekoč ni več, so le posebej zasnovane, na kožo podjetja in posameznika pisane delavnice kot uvod v uvajanje sprememb,« pravi Božič. Opaža, da potreba po kakovostnem svetovanju tudi v Sloveniji raste, kar ga navdaja z optimizmom. Ob tem poudarja, da se posebej mlajše generacije menedžerjev zavedajo pomembnosti pridobivanja znanj od zunaj, saj navsezadnje to dnevno počno na internetu. »Na srečo pa je še vedno bolj pomemben oseben odnos med svetovalcem in naročnikom in medsebojno zaupanje, ki ga ustvarita,« še poudarja Božič.